Projekt Resocializacija zapornikov s postpenalno obravnavo na trg dela (akronim: RES_ZA) je bil odobren v okviru Javnega razpisa za spodbujanje enakih možnosti in socialne vključenosti na trgu dela v okviru 4. Razvojne prioritete »Enakost možnosti in spodbujanje socialne vključenosti« in prednostne usmeritve 4.1 »Enake možnosti na trgu dela in krepitev socialne vključenosti« Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007 – 2013, ki ga je objavilo posredniško telo programa, tj. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.Stanje v Sloveniji
Zaprte osebe se v RS nahajajo v zavodih za prestajanje kazni (ZPKZ), ki delujejo v okviru Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Med ZPK je tudi Zavod za prestajanje kazni zapora Maribor. Slovenija je imela v letu 2009 na 100.000 prebivalcev zgolj 67 zaprtih oseb. Vendar je med novo zaprtimi osebami kar 55% povratnikov.
V letu 2008 jih je 18,4% zaradi nastopa kazni izgubilo zaposlitev.
Od skupno 2.048 obsojencev in mladoletnikov v letu 2008 jih je imelo 717 (35 %) nižjo oz. srednjo poklicno šolo, 267 (13 %) obsojencev oz. mladoletnikov je bilo brez šolske izobrazbe, med njimi 25 brez znanja pisanja, branja in poznavanja osnovnih računskih operacij. Podatkov o izobraževanju po izpustu, ni.
80,3 % obsojencev in mladoletnikov se je ob odpustu vrnilo domov, drugi so si urejali nastanitev na novo (ob pomoči socialne službe v zavodu, centrov za socialno delo in neformalne socialne mreže). Kar 3,9% jih po izpustu ni imelo urejene nastanitve.
Problematika povratništva
Povratniki so skupina obsojencev, pri katerih rehabilitacijska funkcija zapora najbolj odpoveduje; zelo negotova je njihova postpenalna prognoza, zlasti če jo napovedujemo na osnovi njihovega vedenja v zavodu. Zlasti večkratni povratniki so asocialni in antisocialno strukturirane osebnosti, ki se v demokratičnem in permisivnem okolju težko znajdejo oziroma se neustrezno prilagajajo. Na povratništvo vplivajo: psihološki dejavniki (nesposobnost za uspeh v družbi, nizka samopodoba, emocionalna nestabilnost, izključenost iz družbe, zavračanje tretmana), nezadovoljene emocionalne potrebe (frustracije, regresivno vedenje), neurejeni medosebni odnosi (odsotnost socialne pripadnost, varnosti, solidarnosti oz. pripadnost kriminalni subkulturi; problemi v družini in okolju – npr. zavrženost), socialni in ekonomski, vzgojni, poklicni in zaposlitveni dejavniki in ne nazadnje kriminalna socializacija v zaporu (obsojenca podpirajo deviantne skupine ipd.).
Postpenalna obravnava – slovenska posebnost
Svetovanje je ena od posebnosti slovenske postpenalne obravnave, ki se vedno težje ohranja v praksi. Na nekaterih centrih za socialno delo to obliko svetovanja izvajajo strokovni delavci centrov sami, ponekod pa za to obliko dela imenujejo prostovoljce, večinoma študente družboslovnih fakultet.
Inovativni pristop
Iz opisa stanja izhaja, da je sicer postpenalna obravnava bivših kaznjencev del institucionalne prakse, ki pa glede na število povratnikov ni niti najbolj uspešna niti zadovoljivo učinkovita.
V izvedbi pilotnega projekta zato predlagamo testno uvajanje novih, v Sloveniji do zdaj ne apliciranih metod postpenalne obravnave, in sicer psiho-terapevtsko socialni pristop, ki izhaja iz tradicije nevro znanosti, predvsem pa metode hipnoterapije, ki jih na populaciji zapornikov oz. bivših zapornikov v svetu še niso preizkusili.
Celovitost
Celovitost pristopa postpenalne obravnave, ki ga bomo pilotno preizkusili, in ki v svojih zametkih obeta tako zmanjševaje povratništva kot višjo stopnjo ponovnega vključevanja na trg dela obravnavane ciljne skupine, se kaže v povezovanju delovanja na osi individum – družina – družba in zajema: osebo (kaznjenca na prehodu v statust bivšega kaznjenca), njegovo ožje družbeno in družinsko (intimno) okolje (osebe, s katerimi ima vzpostavljena opredeljena razmerja) ter t.i. družbeno okolje s trgom dela, kamor želi ponovno vstopiti (trg delodajalcev).
Kako se lotevamo projekta
Postpenalna obravnava je tako po eni strani namenjena zagotavljanju osnovne (bivanjske) blaginje in zagotavljanje oz. omogočanje zadovoljevanja osnovnih življenjskih potreb (stanovanjska problematika, zaposlitev, ustrezna izobrazba) kot restrukturianju osebnosti in odnosov v družbenem okolju posameznika z namenom doseganja subjektivne blaginje. Za učinkovit vstop bivših kaznjencev na trg dela je potrebno delovati tako na ravni bivših kaznjencev (psihoterapija – delovna terapija – zapolnitev vrzeli v izobraževanju) kot tudi na trgu dela, in sicer izvesti osveščanje delodajalcev, vključno s prikazom celovite problematike bivših kaznjencev, predvsem žensk in mladoletnikov. Zaposlitev, ki bo sledila na podlagi preizkusne dobe v izbranih podjetjih, pa mora spremljati strokovno usposobljen kader. Slednje pomeni, da bivši kaznjenci ostanejo v postpenalni obravnavi vsaj še 1 leto po odpustu.
Območje izvajanja projekta
Zaradi razsežnosti, ki jih problematika povratništva odpira, se lotevamo pilotnega projekta na geografsko omejenem območju, in sicer v povezavi z lokacijo Zavoda za prestajanje kazni Maribor. Na podlagi pilotnega projekta bomo oblikovali model postpenalne obravnave, ki ga bo moč prenesti na druge slovenske regije. Da bi o problematiki postpenalne obravnave lahko začeli razpravljati v širši javnosti, smo predvideli ukrepa informiranja in obveščanja, ki bodo pripomogli k predstavitvi stanja bivših kaznjencev v družbi ter obravnavane problematike. Da bi projekt v lokalnem okolju zaživel, bo k njegovi realizaciji aktivno prispevala Mestna občina Maribor. Njegov širši slovenski odmev pa bo imela tudi z vključevanjem instituta varuha človekovih pravic. V sodelovanju s tujimi institucijami želimo poglobiti znanje o metodah postpenalne obravnave predvsem pa internacionalizirati dosežene rezultate v projektu. Partnerstvo je oblikovano z namenom zagotavljanja trajnih rezultatov projekta, in sicer tako oblikovanega modela kot novih uporabljenih metod.