MGRT je v dvoletnem akcijskem načrtu MI 2017-2018 (Mednarodni izzivi 2017-2018) v sodelovanju z deležniki oziroma partnerji pripravil nabor ciljnih tujih trgov ter aktivnosti, ki so načrtovane v letu 2017, z usmeritvami za leto 2018.
Ministrstvo za gospodarski razvoj ob pripravi politike internacionalizacije sodeluje s številnimi deležniki in ima za njeno izvedbo na operativnem planu na voljo dvoletne akcijske načrte, zapisane v Mednarodnih izzivih. Z zadnjimi, za leti 2017 in 2018, se je Vlada RS seznanila v mesecu februarju 2017. MGRT ima za spodbujanje internacionalizacije in TNI na voljo tako integralna kot tudi EU sredstva. V letu 2017 je skupaj na voljo 15,350 mio EUR (za spodbujanje internacionalizacije 8,946 mio EU, od tega za nove ukrepe (EU sredstva) 4,996 mio EUR ter za spodbujanje TNI 6,404 mio EUR, od tega za neposredne finančne spodbude 5,828 mio EUR). V letu 2018 je na voljo skupaj 15,564 mio EUR (za spodbujanje internacionalizacije 9,011 mio EU, od tega za nove ukrepe (EU sredstva) 4,996 mio EUR ter za spodbujanje TNI 6,553 mio EUR, od tega za neposredne finančne spodbude 5,818 mio EUR).
MI2017–2018 opredeljujejo tri trge:
Evropske in tradicionalne trge, kamor sodijo države EU, Zahodnega Balkana, Švica, Ruska federacija ter na novo dodani trgi: Albanija, Romunija in Bolgarija. Na teh trgih so slovenska podjetja tradicionalno prisotna in tam večinoma že poslujejo, prav tako gre za države, ki so med največjimi investitoricami v Slovenijo. Aktivnosti na teh trgih bodo ciljno usmerjene.
Prioritetne trge, kamor sodijo z vidika internacionalizacije Zalivske države (Saudova Arabija, Združeni Arabski Emirati, Kuvajt, Katar), Indija, Kitajska, ter z vidika tujih neposrednih investicij ZDA, Japonska ter Kanada. Trgi so prioritetni z vidika globalne prisotnosti, kompatibilnosti gospodarstva, ustrezne konkurenčnosti, napovedane stopnje rasti in tveganja. Z vidika internacionalizacije imajo na teh trgih pomen predvsem izdelki z visoko dodano vrednostjo. Na teh trgih se bo izvajal celoten sklop aktivnosti v podporo internacionalizaciji.
Trge, ki predstavljajo »nove izzive«, kamor sodijo: Centralna Azija (Kazahstan, Turkmenistan, Iran), Koreja, Tajvan, Vietnam, Malezija, Indonezija, Senegal ter Egipt, Maroko, Čile, Mehika, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija. Te države lahko predstavljajo priložnosti za slovensko gospodarstvo, saj gre za rastoče globalne trge oz. nišne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Na teh trgih se bodo izvajale začetne aktivnosti v smislu preverjanja možnosti sodelovanja v prihodnje.
V državah, ki spadajo med prioritetne trge in trge, ki predstavljajo »nove izzive«, je največje povpraševanje po izdelkih iz skupin[1] električne in elektronske opreme (85), strojev in aparatov (84), vozil (87), optičnih, tehničnih, medicinskih in drugi aparatov (90), plastike in plastičnih izdelkov (39), farmacevtskih izdelkov (30), organskih kemikalij (29), letal (88), pohištva (94), lesa in lesenih izdelkov (44). Pomembne so še skupine kemičnih izdelkov (38), anorganskih kemikalij (28), papirne kaše, celuloze (47) ter kozmetike (33). Manj je povpraševanja po izdelkih iz tekstilnih materialov (63), barvilih in derivatih (32), mlečnih izdelkih (04), izdelkih iz navadnih kovin (83) in orodju (82). Države, ki največ povprašujejo po navedenih skupinah izdelkov, so: ZDA, Kitajska, Japonska, Mehika, Kanada, Koreja, Tajvan, Saudova Arabija.
MGRT izvaja politiko internacionalizacije v sodelovanju z izvajalsko agencijo SPIRIT, MZZ, Kabinetom predsednika države in predsednika Vlade, drugimi ministrstvi itd.
Več
[1] V skladu z metodologijo International Trade Centre so skupine proizvodov razvrščene po dvomestnih carinskih tarifah.
MI2017–2018 opredeljujejo tri trge:
Evropske in tradicionalne trge, kamor sodijo države EU, Zahodnega Balkana, Švica, Ruska federacija ter na novo dodani trgi: Albanija, Romunija in Bolgarija. Na teh trgih so slovenska podjetja tradicionalno prisotna in tam večinoma že poslujejo, prav tako gre za države, ki so med največjimi investitoricami v Slovenijo. Aktivnosti na teh trgih bodo ciljno usmerjene.
Prioritetne trge, kamor sodijo z vidika internacionalizacije Zalivske države (Saudova Arabija, Združeni Arabski Emirati, Kuvajt, Katar), Indija, Kitajska, ter z vidika tujih neposrednih investicij ZDA, Japonska ter Kanada. Trgi so prioritetni z vidika globalne prisotnosti, kompatibilnosti gospodarstva, ustrezne konkurenčnosti, napovedane stopnje rasti in tveganja. Z vidika internacionalizacije imajo na teh trgih pomen predvsem izdelki z visoko dodano vrednostjo. Na teh trgih se bo izvajal celoten sklop aktivnosti v podporo internacionalizaciji.
Trge, ki predstavljajo »nove izzive«, kamor sodijo: Centralna Azija (Kazahstan, Turkmenistan, Iran), Koreja, Tajvan, Vietnam, Malezija, Indonezija, Senegal ter Egipt, Maroko, Čile, Mehika, Norveška, Avstralija in Nova Zelandija. Te države lahko predstavljajo priložnosti za slovensko gospodarstvo, saj gre za rastoče globalne trge oz. nišne priložnosti za slovensko gospodarstvo. Na teh trgih se bodo izvajale začetne aktivnosti v smislu preverjanja možnosti sodelovanja v prihodnje.
V državah, ki spadajo med prioritetne trge in trge, ki predstavljajo »nove izzive«, je največje povpraševanje po izdelkih iz skupin[1] električne in elektronske opreme (85), strojev in aparatov (84), vozil (87), optičnih, tehničnih, medicinskih in drugi aparatov (90), plastike in plastičnih izdelkov (39), farmacevtskih izdelkov (30), organskih kemikalij (29), letal (88), pohištva (94), lesa in lesenih izdelkov (44). Pomembne so še skupine kemičnih izdelkov (38), anorganskih kemikalij (28), papirne kaše, celuloze (47) ter kozmetike (33). Manj je povpraševanja po izdelkih iz tekstilnih materialov (63), barvilih in derivatih (32), mlečnih izdelkih (04), izdelkih iz navadnih kovin (83) in orodju (82). Države, ki največ povprašujejo po navedenih skupinah izdelkov, so: ZDA, Kitajska, Japonska, Mehika, Kanada, Koreja, Tajvan, Saudova Arabija.
MGRT izvaja politiko internacionalizacije v sodelovanju z izvajalsko agencijo SPIRIT, MZZ, Kabinetom predsednika države in predsednika Vlade, drugimi ministrstvi itd.
Več
[1] V skladu z metodologijo International Trade Centre so skupine proizvodov razvrščene po dvomestnih carinskih tarifah.
